Na mestu stika dlesni z zobom je idealen prostor za nabiranje zobnih oblog in ostankov hrane. Na tem mestu se začnejo množiti bakterije. Proti bakterijskim izločkom (bakterijski toksini) se organizem brani z vnetjem obzobnih tkiv t.i. gingivitis, katerega znaki so pordela, otečena in krvaveča dlesen. Raziskave in praksa so pokazali, da gingivitis izgine, ko so vse obloge temeljito odstranjene. Če oblog ne odstranimo, se bakterije vse bolj razmnožujejo in povzročajo vse globlje vnetje z odmikanjem dlesni in propadanjem kosti. Diagnoza je parodontitis, to je vnetje obešalnega aparata zoba. S temeljito ustno higieno in temeljitim profesionalnim čiščenjem se lahko parodontitis zaustavi, ne more pa se obnoviti že propadlega tkiva.

Pri svojem delu se držimo sodobnih načel zdravljenja vnetij dlesni, ki priporočajo natančno parodontalno diagnostiko in minimalno invazivno terapijo. Zaradi uporabe neagresivnih, vendar klinično dokazano učinkovitih metod odstranjevanja trdih oblog in biofilma pod nivojem dlesni, so postopki bistveno manj boleči in z manjšimi post-operativnimi težavami kot sicer.

Pod preventivo se največkrat razume delo z otroki, vendar je ravno tako pomembna tudi pri odraslih. Tako pri otrocih kot odraslih je potrebno preprečevati zobna in ustna obolenja, med katerimi sta najpogostejša zobni karies in vnetje dlesni (gingivitis, parodontitis). Z ustrezno ustno higieno, rednimi kontrolami in preventivnimi postopki se lahko ohrani zdrave zobe in dlesen pozno v starost. Med preventivne postopke pri preprečevanju kariesa spadajo zalivanje fisur, mikro zalivke ter čiščenje in fluoriranje zob. Med preventivne postopke pri preprečevanju vnetja dlesni spadajo pouk o ustni higieni ter profesionalno čiščenje in poliranje zob. Pri našem delu poskušamo preventivo prilagoditi individualnim potrebam pacienta.

Plombiranje je še vedno najpogostejši postopek dograjevanja manjkajočih delov zoba zaradi kariesa, poškodb, ali razvojnih in rastnih motenj. Pri svojem delu uporabljamo izključno kompozitne in keramične materiale. Zaradi svojih optičnih lastnosti ustrezajo barvi zoba zaradi česar so plombe, če so dobro narejene, praktično nevidne. Druga prednost kompozitnih materialov je, da omogočajo minimalno preparacijo, kar pomeni maksimalno ohranjanje zobne substance, pri čemer si pomagamo z viskoločljivostno lupo ter s klasičnimi svedri in z ultrazvočnimi konicami.

Dolgoročne študije potrjujejo, da samo redna in temeljita ustna higiena skupaj s profesionalnim čiščenjem ter kontrolami ohrani zobe za celo življensko obdobje. Pri tem so zelo pomembni ustrezni postopki. Profesionalno čiščenje se izvaja s posebnimi inštrumenti, s katerimi se odstranijo vse obloge nad in pod dlesnijo. S poliranjem oziroma peskanjem zobnih površin se odstranijo zabarvanja zaradi nikotina, kave ali čaja ter najpomembnejše – BIOFILM, ki je osnovni vzrok za nastanek parodontalnih obolenj.

Zaradi sodobno opremljenega zobotehničnega laboratorija, specializacije iz stomatološke protetike, konstantnega izobraževanja in več kot 25-letnih izkušenj, lahko ponudimo širok spekter kvalitetnih protetičnih rešitev.

Pri delu se opiramo na sodobno digitalno CAD/CAM tehnologijo. CAD/CAM tehnologija omogoča izdelavo izredno natančnih in estetskih protetičnih nadomestkov, ki so zaradi svoje homogenosti tudi bistveno bolj kakovostni kot klasično izdelani nadomestki. S CAD/CAM tehnologijo se lahko izdelajo vse vrste keramičnih, cirkonijevih, kovinskih in kompozitnih izdelkov kot so luske, inlayi/onlayi, prevleke, mostički in proteze.

Estetsko zobozdravstvo postaja v zadnjih letih eno pomembnejših področij zobozdravstva. Pod estetsko zobozdravstvo ne razumemo samo lepo oblikovane plombe ali mostička, temveč lep in skladen nasmeh.Z najnovejšimi tehnikami lahko z minimalnimi posegi dosežemo velike spremembe v izgledu. Pri tem se poslužujemo lusk, inlay/onlay-ev, kompozitnih dograditev, polno keramičnih prevlek, beljenja in laserskega oblikovanja dlesni.

Ali sem primeren kandidat za implantate? Splošno gledano je lahko primeren kandidat za implantate vsakdo z izgubo zoba. Zelo pomembno je, da ste sistemsko zdravi. Predvsem nekatere bolezni in stanja, kot so nekontroliran diabetes, nekontrolirana parodontalna bolezen, alkoholizem, kajenje, obsevanja glave, jemanje bisfosfonatov za zdravljenje osteoporoze, levkemija in bruksizem lahko vplivajo na neuspešno integracijo implantata v kosti oziroma zmanjšajo pričakovano življensko dobo implantatov. Zaradi tega je zelo pomembno, da zobozdravniku poveste vse o vaših preteklih in sedanjih zdravstvenih težavah in zdravilih. Kje in kako naj bi se implantati vstavili zahteva natančno analizo stanja v vaši čeljusti. Sem spadajo stomatološki pregled in analiza rentgentskih posnetkov (ortopan, lokalna rentgentske slika, CBCT ali 3D posnetek čeljusti). Na podlagi analize določimo natančno število in pozicijo implantatov v čeljusti ter možne protetične rešitve. Kako se implantati vstavijo? Postopek nadomeščanja zoba/zob na implantatih poteka v dveh fazah. V prvi fazi se s kirurškim posegom vstavi implantat na primerno mesto. Postopek poteka v lokalni anesteziji in sterilnih pogojih. Kirurg v tej fazi s skalpelom naredi v dlesni odprtino, da si prikaže spodaj ležečo kost. Na kosti se na predhodno določenem mestu s posebnimi svedri zavrta ležišče za implantate in na koncu implantat zavije v kostno ležišče. Po vstavitvi implantata se dlesen ponovno zašije. Faza vraščanja poteka od 3.-6. mesecev. V drugi fazi (po 3.-6.mesecih) se nad vstavljenim implantatom, v lokalni anesteziji ponovno naredi zarezo v dlesni ter v implantat privijači poseben vijak, ki oblikuje dlesen. Po 10.-14. dneh sledi odtiskovanje in izdelava ustrezne protetične nadgradnje. Kaj če je kosti premalo? V primeru pomanjkanja kosti, ki je prisotno predvsem zaradi dolgotrajnega pomanjkanja zob v tem področju, poškodbe, vnetnih procesov (prodontalna bolezen ali granulom) ter močno znižane lege sinusov se lahko kost predhodno dogradi. Način dograditve se izbere glede na mesto in velikost defekta. Možna sta predvsem dva načina dograditve in sicer z lastno kostjo ali umetno kostjo. V obeh primerih je faza celjenja oziroma zaraščanja med 3. in 6. meseci. V primeru nizkega ležišča sluznice dna čeljustnega sinusa, je le to potrebno odmakniti in prostor zapolniti s kostjo. Proces se imenuje dvig sinusnega dna ali »sinus lift«. Šele po tako pripravljenem kostnem ležišču, se lahko nadaljuje z vstavitvijo implantata. Kakšne komplikacije lahko pričakujem po vstavitvi implantata? Možnosti zavrnitve implantata so zaradi bioinertnosti titana, iz katerega so implantati izdelani, izredno majhne in znašajo manj kot 1%. Po vsaki vstavitvi implantata priporočamo vsaj 2 dneva počitka, hlajenje in protibolečinske tablete. Preventivno se 5 dni jemlje antibiotik, s čimer se prepreči morebitno infekcijo v področju posega. Kot nezaželjena stanja po posegu prištevamo: · oteklino, ki je najbolj izrazita drugi do tretji dan po posegu in nato počasi izzveneva · hematom ali podplutba, ki je ravno tako najizrazitejša drugi ali tretji dan po posegu in nato počasi izzveneva · omrtvičenost ustnice, ki je posledica lokalne anestezije ali draženja živca. Lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev Kakšno vzdrževanje zahtevajo implantati? Krone in drugi protetični nadomestki na implantatih so zelo dober in učinkovit nadomestek. Po večini raziskav je preživetje implantatov po 10.letih okrog 90%. Večina protetičnih nadomestkov na implantatih je pričvrščenih tako, da se lahko snamejo in popravijo brez, da bi to imelo vpliv na implantat v kosti. Kakorkoli pa že, zahtevajo implantati redno vzdrževanje in kontrole. Najpomembnejša je redna dnevna ustna higiena s ščetkanjem in nitkanjem za preprečevanje nastanka biofilma. Obvezno je enkrat letno obiskati zobozdravnika, ki bo ocenil stanje okrog implantata, izvedel morebitne vzdrževalne posege in po potrebi naročil rentgentsko kontrolo. Higienske faze so priporočljive na 6 mesecev do 1 leta. Pri tem je pomembno, da se higienske faze izvajajo z inštrumenti posebej prilagojenimi za implantate, ki ne poškodujejo njihove površine. Kaj je PERI-IMPLANTITIS? Peri-implantitis ali infekcija okrog implantata se lahko pojavi zaradi prisotnosti bakterij v dlesni ali osti med samim kirurškim posegom ali kadarkoli v času po posegu. Najpogostejši vzroki za periimplantitis so: · nezdravljena parodontalna bolezen · kajenje · nekontrolirana sladkorna bolezen · pomanjkljiva ustna higiena in bakterijski biofilm · mehanske preobremenitve (bruksizem) · genetsko pogojen vnetni odziv · debelina in kaovost sluznice Vzroki za periimplantitis na strani terapevta/proizvajalca pa so: · slaba kirurška tehnika · premajhna razdalja med implantati · nenatančna protetika · ostanki cementa v žepku ob implantatu · tovarniška napaka implantata ali nadgradnje Periimpantitis je stanje, ki zajema vnetje dlesni in/ali kosti okoli implantata in je eno izmed najpogostejših komplikacij. Oblika parodontitisa – periimplantitis lahko povzroči razgradnjo kosti in posledično izgubo implantata. V zgodnji fazi se implantitis lahko zdravi, v kasnejši fazi pa najpogosteje vodi v izgubo implantata.